"10 najlepših skupnosti na svetu" (2. del)

(Glej prvi del tu.)

Tudi izmed naslednjih petih "najlepših skupnosti sveta" so tri v Evropi.


6.) Sieben Linden, Poppau (Nemčija).

Eko-vas s poetičnim imenom, ki pomeni "sedmere lipe", je sestavljena iz več sosesk. Prebivalci uporabljajo konjsko silo za vleko, in kar se da, opravijo sami, z lastnimi rokami. Največja znamenitost te eko-vasi je "Slamnata hiša", ki je največje iz slame (in recikliranega materiala) sezidano poslopje v Evropi; tudi to so sezidali z lastnimi rokami.
Geslo prebivalcev Sieben Linden je: "Ni pomembno, čemu vsemu moramo kljubovati, temveč to, da delujemo v skladu s svojimi načeli."

"Slamnata hiša", Sieben Linden, Poppau, Nemčija.

7.) Lebensgarten, Steyerberg (Nemčija).

Tudi ime te eko-soseske je pomenljivo in poetično: "Vrt življenja". Nastala je pred 21 leti, ko je skupina ekoloških aktivistov predelala nekdanjo tovarno streliva EIBIA in okoliško naselje Steyerberg oziroma t. i. "Helena-Lager" (sezidan l. 1939, za prisilno delovno silo - okoli 700 žensk iz Nizozemske, Belgije in Francije - pripeljanih za delo v tovarni), v eno prvih eko-sosesk v Evropi. Hiše so lesene, s privlačnimi rdečimi strehami, in opremljene z zbiralniki sončne energije.

Lebensgarten, Steyerberg, Nemčija.

8.) IPEC, Pirenopolis (Brazilija).

Institut za permakulturo in eko-vile Cerro, kar pomeni kratica IPEC, je idejni otrok dveh ljudi, Andrea Soaresa in Lucie Legan, ki sta l. 1998 zasnovala in začela graditi na 40 hektarih puste, degradirane pašne zemlje pri mestecu Pirenopolis v osrednji Braziliji naselje z "eko-vilami" in vrtovi, v katerih mdr- pridelujejo tudi hrano.
Zaradi slikovitosti - stavbe z okroglimi okni, dvorišče s trajno nameščenimi glasbili na prostem, "vrtovi hrane" itd. - ga nekateri navdušenci radi imenujejo "Disneyland permakulture". Vendar IPEC svoje poslanstvo resno jemlje; med drugim ponuja tečaje o permakulturi, maja 2007 pa je bilo v njem mednarodno srečanje strokovnjakov za permakulturo.

IPEC pred začetkom gradnje (1998)

IPEC, leta 2005

9.) "Zdravilni biotop 1" Tamera, Colos (Portugalska)

"Zdravilni biotop 1" Tamera, na južnem Portugalskem, je mednarodna postaja za urjenje in raziskovanje in razvoj kulture miru in zdravilnih biotopov. Prav te dni slavi 30 let svojega obstoja. Mednarodni projekt "zdravilnega biotopa" je maja 1978 ustanovila skupina nemških navdušencev za ekologijo, v mestu Herrenberg blizu Tübingena. V Tameri trenutno živi in deluje okoli 150 ljudi, še veliko več pa je obiskovalcev in udeležencev najrazličnejših tečajev in poletnih šol, ki jih ponuja to izredno razgibano in dejavno središče. Med drugim imajo posebno šolo - in celo "mirovna romanja" (odlomke iz dnevnikov dveh mladih "romarjev" v Palestino si lahko - v angleščini - preberete tule) - za otroke, poseben projekt za spodbujanje pristne interakcije med človekom in konjem, t. i. "Sončno mesto", ki razvija in predstavlja smotrno izrabo "energije za 21. stoletje", pravkar pa ustvarjajo jezero, ki ga bodo med drugim krasile skulpture matere Narave - ne upodobitve "Narave": kamenje, ki ga je v tisočletjih izklesala Narava. (Kdor želi, lahko postane "pokrovitelj" posamezne skale ali kamna in tako prispeva k projektu.)

Tamera "zdravilni biotop 1", pogled iz zraka

10.) Earthaven, Blackmountain, Severna Karolina (ZDA).

Eko-vas Earthaven (ime bi lahko prevedli kot 'zavetje na Zemlji') je zrasla l. 1995, na stičišču treh drag in treh potokov, v pogorju Blue Ridge.
Danes v njej stalno živi okoli 60 prebivalcev in občasnih tečajnikov (mdr. ponujajo pripravniški staž v eko-vasi), radi pa bi dosegli skupno število 150 prebivalcev. Domovi so ekološko sezidani v 14 majhnih soseskah.
Vendar bivanje v vasi ni za vsak žep - pa tudi ne za ljudi, ki se fizičnemu delu raje izognejo: vsak član mora plačati enkratno "pristopnino" (4000 USD), enkratno stanovanjsko "najemnino" (20 000 USD za štiri odrasle in neomejeno število otrok, 12 000 USD za dva odrasla in neomejeno število otrok), letno članarino (808 USD), letno pristojbino za rabo pritiklin (od 70 do 140 USD) in letno pristojbino za vozila (100 USD za avto, 50 USD za majhna motorna vozila).
Poleg tega mora vsak član opraviti določeno število ur dela v prid skupnosti: 1500 ur v prvih 10 letih, najmanj 50 ur na leto. To dolžnost je mogoče izplačati v denarju. Ura dela ali "poskok" (leap) je "alternativna valuta" Earthavna in je vredna 10 USD.

Več o stroških in kakovosti bivanja v Earthavnu preberite tule (v angleščini).

Soseska Village Terraces, Earthaven, Severna Karolina (ZDA)

"10 najlepših skupnosti na svetu" (1. del)

Ameriška revija Communities, ki raziskuje kakovost življenja v manjših skupnostih (vaseh, zaselkih, ekoloških "zadrugah" ipd.) po svetu, s posebnim poudarkom na ekološko naprednih, je objavila svoje letno poročilo in lestvico "10 najlepših skupnosti na svetu".


Letošnja prvakinja je - Federacija Damanhur, Italija.

Njena visoka uvrstitev je najbrž presenetila marsikoga, a le zato, ker se o tej nenavadni, 32 let stari skupnosti še vedno razmeroma malo piše.

Damanhur, ta samosvoja - in samozadostna - "federacija", ki si po besedah njenih predstavnikov prizadeva za "kulturo miru" in to poskuša gojiti tudi z lastnimi šolami, časopisom in valuto (Credito), pa tudi lastno televizijo, si zasluži poseben članek, zato o njem kdaj drugič - vsekakor pa si zasluži tudi obisk. Saj ni daleč od našega praga! (Dotlej pa obiščite zgornjo povezavo in si oglejte vsaj njihove znamenite "templje Človeštva".)


Sledijo ji:


2.) Torri superiore, Ventimiglia (Italija).

Skupina ekoloških aktivistov je od l. 1989 obnavljala, kamen za kamnom, razvaline cele vasi iz 14. stoletja. Zdaj je vas popolnoma obnovljena (seveda v pristni, prvotni obliki, s stopnišči, loki, oboki) in ima na voljo 160 sob . Poleg tega so opravili amelioracijo tal okoli vasi in na starodavnih terasastih njivah zasadili oljke, trto, sadno drevje in zelenjavo - vse seveda obdelujejo ekološko. Poleg prenočišč je v njej na voljo restavracija, ponujajo pa tudi izobraževanje o permakulturi.


3.) Findhorn Foundation, Forres (Škotska).

Ta eko-soseska je bila nominirana mdr. zaradi "čudovite raznolikosti svojega stavbarstva": mnoge hiše imajo t. i. "žive strehe", druge so preurejeni sodi za whisky, značilne so tudi lesene okrogle hiše. Njena največja znamenitost je t. i. Živi stroj (The Living Machine): velik rastlinjak z vrsto med seboj povezanih cistern, v katerih živijo sladkovodne rastline in živali, ki deluje kot čistilna naprava za vodo. Na eni strani priteka vanj odpadna voda, na drugi pa ista voda priteče ven tako čista, da jo je mogoče piti.
Findhorn je prehrambeno tako rekoč samozadostna soseska, saj v sodelovanju z drugimi podobnimi zadrugami po svetu tako rekoč vso hrano pridelajo sami (seveda ekološko); to tudi prodajajo, prav tako druge domače izdelke - imajo pa tudi lastno valuto: Eko.


4.) Huehuecoyotl, Teplotzlan (Mehika).

V tej slikoviti vasi sredi divjega, naravnega okolja, katere ime v krajevnem domorodnem jeziku pomeni "prastari kojot", živijo domačini, Evropejci, prišleki - večinoma umetniki - iz Severne in Južne Amerike, pa še kdo bi se našel; med njimi je veliko ekoloških aktivistov, ki so tudi sezidali značilne hiše iz nežgane opeke (adobe) ali lesa, pokrite z rdečimi strešniki.


5.) Auroville, Pundičeri (Indija).

To znano "duhovno skupnost" je ustanovil Šri Aurobindo, v poznih 1960-tih letih. V njej se je nastanilo več kot 1700 ljudi z vsega sveta. Člani skupnosti živijo v več vaseh in soseskah: "Ameriški vasi", "Francoski vasi" in vaseh, v katerih živijo indijski pripadniki, pa tudi v tradicionalnih vaseh ljudstva Tamil-Nadu. Največja znamenitost Aurovilla je Matri Mandir, krožno svetišče, okrašeno z izmenjavajočimi se krogi iz zlata in emajla, ki je vidno daleč naokrog. Nedvomno največ ugleda pa si je skupnost pridobila s svojim slovitim projektom pogozdenja: po sušni, pusti, izsekani ravnici okoli naselja so zasadili na milijone dreves in jo znova spremenili v bujen gozd.

Nadaljevanje in konec prihodnjič