Srečni november

Za naše nogometaše, namreč.
In za vse, ki nam je kaj mar tudi za "nepomembne" male radosti.

Marsikdo med nami je menil, da se 14. november 2001 še dolgo - če sploh kdaj - ne bo ponovil.

Pa se je.

Slovenija gre naprej! :)

Tomaževa pot v Šambhalo

Upam, da si našel, kar si iskal, Tomaž.

Si sam vedel, kaj si iskal?
Tvoj razum gotovo ne, pač pa srce - srce ima razloge, za katere pamet ne ve, je rekel Pascal, in prav je imel.

Tam nekje, za tistimi gorami, kjer si obležal, leži čarobna dežela Šambhala, pravijo.
Najde jo samo tisti, ki ima čisto srce.

Srečno hodi, Tomaž.
Naj te večno spremlja svetloba.

Vzeto od tod.

*********************************************************************************

Mrhovinarji prihajajo

Nekateri slovenski mediji so se sinoči usajali nad oderuštvom, ki da razsaja po Sloveniji - konkretno, nad novim instant posojilodajalcem, ki vam nemudoma nakaže na račun vsoto, ki jo želite - dva tedna pozneje pa morate vsoto vrniti, skupaj s 40% obresti.

Mrhovinarji krožijo nad trupli - to menda ve vsak otrok?

Namesto da bi se dobro plačani novinarji in še bolje plačani gospodarstveniki, sindikalisti in kar jih je še "javnih delavcev" hinavsko zgražali nad takšnim ravnanjem oportunistov, bi bilo pametneje - in veliko bolj pošteno - ko bi se najprej in predvsem vprašali:

Kdo je kriv za "trupla"?

Pa s tem ne mislimo nezaposlenosti in drugih primarnih vzrokov za pomanjkanje denarja (ki jih poznajo povsod po svetu).

Ne: v mislih imamo poti, po katerih človek, ki je v trenutni finančni stiski, lahko pride do gotovine, ko jo najbolj nujno potrebuje.

A ne, kje pa: tisti mediji, ki smo jih slišali, niti toliko pameti in človeškega poštenja niso premogli, da bi namesto občajnih puhlic ("v teh časih" itd. - saj jih poznate na pamet!), postavili vprašanje: zakaj ljudje to počno?
Zakaj bi kateri koli človek privolil v posojilo, če ve, da bo moral(a) petnajst dni pozneje plačati 40% več kot je dobil(a)?
KJE naj človek, ki je v nujni stiski, dobi denar - in sicer takoj?

V banki?

(O teh dobro vemo, da praviloma posojajo denar le tistim, ki dokažejo, da ga ne potrebujejo.

In nismo vsi študentje.)

V zastavljalnici?

Človek, ki ga dobro poznamo, je pred nekaj meseci sredi najhujšega poletnega naliva obupano taval, iščoč kako zastavljalnico, kjer bi v zameno za nekaj manjših dragocenih predmetov dobil denar, ki ga je potreboval, da bi sploh jedel (kaj šele plačal položnice!)

Zato pa iz prve roke vemo, da - verjemite ali ne - v Ljubljani, prestolnici evropske države, ni najti zastavljalnice. (Če pa, je očitno "v ilegali" ali pa ne pozna osnovnih pravil oglaševanja - kajti mi je nismo našli.)

Pri "organih", pristojnih za socialno pomoč?

Če tako mislite, jih očitno nikoli niste potrebovali.

Kje torej?

Kje naj slovenski človek dobi pomoč, ki jo potrebuje - in sicer takoj - če ne pri oderuških posojilodajalcih?

Na to vprašanje nimamo odgovora.

Da bi ga iskali, pa nismo plačani.

Gotovo vsak mesec plačujete naročnino za televizijo, tako kot mi.

Naj odgovor torej poiščejo tisti, ki jim plačujemo za obveščanje.

Ali pa naj vsaj držijo jezik za zobmi.