Prva objava: 26. III. 07
http://tinyurl.com/yoqjty
Pa ga imamo. Še enega.
Še enega, za katerega nekateri še nismo slišali, niti po naključju.
Ne dvomimo, da je najnovejši ponudnik blaga za široko porabo »velika multinacionalka«, a to v smislu odmevnosti in (predvsem) kakovosti nič ne pove. Ta velika multinacionalka ima verjetno trgovske »markete« (hiper, hipo, super, sub… komu mar) na obrobjih velikih mest (kar je razlog, da jih tisti, ki ne obiskujemo obrobij mest, še zlasti ne za potešitev svojih materialnih potreb, ne poznamo).
Omenjena multinacionalka je torej presodila, da je Slovenija »visoko potrošniško ozaveščen trg«, kot je rekel gospod v sinočnjih Odmevih.
Hm?
»Ozaveščen« v kakšnem smislu?
Kakovosti gotovo ne (sicer Mercator, poosebljenje hohštaplerstva in postsamoupravnoscialistične šlamparije, nikoli ne bi mogel biti alfa in omega slovenskega trga).
Sicer pa že samo ime zvrsti te trgovine pove vse: »diskont«. Ali drugače povedano: »za ducat ceneje«.
In to kljub visoki kupni moči (ki je dejansko še višja kot trdijo vsem pozitivnim kazalcem nenaklonjeni slovenski mediji).
Nekatere pa nas zanima, zakaj k nam ni recimo Tesca. (Za ekonomiste bi moral biti zelo zanimiv: predlani je imel rekorden dobiček nekaj milijard funtov. To pa zato, ker ima odlično prodajno strategijo – dobesedno VSE na enem mestu – in ker upošteva tudi kupce z »nadstandardnimi« željami: torej tiste, ki natančno vedo, kaj želijo, in ne sprejemajo stoično nadomestkov, češ »saj je v bistvu isto – pa še ceneje je«…). Pa bistveno, seveda: primeren odnos do kupca. (Kupca - ne “stranke”.)
Zakaj (še?) ni k nam precej uglednejšega Harrodsa, pa že vemo. Zaradi zdaj že pregovorne topoumnosti – ne, še huje: brezdušnosti in pomanjkanja velikopoteznih vizij - ljubljanske mestne oblasti. (Ki pa so jo, tega nikar ne pozabimo, prostovoljno in demokratično izvolili prebivalci tega mesta. Ustvarili so oblast po svoji podobi. Ni čudno, da jim ni všeč.)
Saj, čemu neki bi imeli v palači sredi starega dela mesta – ki, to že dolgo vemo, izumira (in z njim tisto male duše, kolikor je je še ostalo stari Ljubljani) – ugledno, svetovno znano veletrgovino, v kateri bi našli res visoko kakovostne in všečne (čeprav ne nujno A +) izdelke vseh vrst? Zares svetovno znano veleblagovnico, ki bi preprečila dokončno klinično smrt mesta v prid periferiji in v »hipermarkete« predelana javna skladišča; ki bi vrnila nekaj sijaja in celo ugleda temu dela mesta; ki bi navsezadnje primerno skrbela za samo palačo, predvsem pa bi s svojo prisotnostjo spodbudila tudi trgovski promet v vseh okoliških lokalih (s čimer bi se odprle možnosti za boljše, okolju primernejše storitve)?
Čemu bi imeli v Kresiji veleblagovnico Harrods, če pa v tej palači trenutno domuje kafkovska neonščina uradnikov in uradnic, ki bi morali biti plačani na besedo (po možnosti na nasmeh), da bi iz njih izvabili kako znamenje umskega in emocionalnega življenja?
Ni dvoma: palača Kresije je edini pravi dom za ljubljanske in vseslovenske male birokrate, Harrods pa naj se gre solit (ali, kar je verjetneje, v Zagreb, Budimpešto, nemara tudi Bukarešto in prav gotovo prej ali slej tudi v Tirano… skratka, v kraje, kjer je ljudi z »nadstandardnimi« estetskimi in celo duhovnimi željami najbrž prav tako malo, a so vendarle pri izračunih vsaj upoštevani. Če drugače ne, kot seme. Zgledi vlečejo, zlasti tam, kjer je denar – in pri nas ga ne manjka. (Obstaja pa seveda tudi druga možnost: »zglede« poteptati že v kali, ker je tako preprosteje in udobneje za vse.)
In vendar živimo v Sloveniji - svetovni prestolnici (če že ne kar paradižu) pasteriziranega pogleda na svet in homogenizirane B kategorije – tudi taki, ki nas zanima A in nič drugega kot A; če pa že kaj drugega, pa le po lastni izbiri.
Kdo bo poskrbel za nas?
Odhodi v tujino niso odgovor; vsekakor nič boljši kot takrat, ko so ljudje odhajali po nakupih v Trst ali v Avstrijo.
Pa saj vemo, kaj je odgovor.
Ne?
