4. december 2010

Ne moreš?



Res? Kako veš?
Ker so ti drugi povedali.
Ker drugi - toliko drugih - tako živijo.

Življenje teh drugih poglej, preden sprejmeš njihov pogled na svet. 
Njihov obraz, njihove dosežke poglej.
Ti je dobro v njihovi družbi?
Širijo srečo? So zdravi?

Voda vedno najde svojo raven.
Blato tudi - če se mu pustiš zvleči
na raven najnižjega skupnega imenovalca,
inercije bede,  lahkotnosti cinizma, brezvolje in brezupa.





Tao Porchon-Lynch (r. 1919), v intervjuju l. 2006
(tri leta po popolni zamenjavi kolka).


"Stvarnik življenja je v meni,
in dokler bom v sebi čutila to moč, bom v dobrem stanju
in bom lahko  pomagala drugim.
Drugim ne moreš pomagati, če si negativen in če se bojiš.
Nikoli se ne boj."






10. november 2010

Banane so prišle!



Skoraj eno leto - eno leto! - je minilo, odkar je bil na teh straneh skrivnostno obljubljen zapis o bananah... in še zmeraj ga ni.
No, zdaj je.

Pa ne rečem, če bi bilo kaj blazno revolucionarnega ali, hm, mističnega!
Ne. Čisto preprost nasvet je, ki je najbrž marsikomu že znan - marsikomu pa gotovo tudi ne.

Kratko in jedrnato: če vas boli glava, ne posezite takoj po tabletah. Če imate doma bananin olupek - in sodeč po gigantski prodaji banan v Sloveniji, ga najbrž imate - najprej poskusite z njim.
Naalepite ali privežite si ga na čelo in/ali na tilnik, na sence, kjerkoli že. (Notranja stran olupka naj bo neposredno na koži.)
Če morete, lezite, ni pa nujno.

Mogoče vam ne bo pomagal. Meni je, že velikokrat.

To ne more biti placebo, ker če bi bil, bi mi pomagali tudi razni praški, ki da "garantirano" zavrejo glavobol.
Pa se je že zgodilo, da mi niso.

Prav tako ne more biti štos v tem, da "moraš", kot modrujejo nekatere kar ganljivo samovšečne brihte, za pridobitev olupka najprej pojesti banano.

To je seveda larifari.
Banane so za marsikoga celo sprožilec glavobola (bolje rečeno, migrene), tako kot vino ali čokolada.
In v mojem primeru je bil olupek star že en dan, ko mi je ozdravil glavobol.

Pravzaprav je vseeno, kako deluje, ampak tule je kar zanimivo mnenje nekega nevrologa (v angleškem jeziku).
Sodeč po napisanem - da namreč blokira živčne dražljaje - je bananin olupek uporaben tudi za druge bolečine, recimo za boleč trigeminus, kolena, kosti, nevralgije in tako naprej.

Skratka, če imate doma banane, imate tudi bananine olupke.
In če imate, bognedaj, tudi glavobol... kaj vas stane poskusiti?


Josephine Baker v bananinem krilcu, 1927.
(Iz varietejske predstave Un vent de folie.)


Pa še en zanimiv utrinek iz zgodovine: leta 1983 v SR Sloveniji (če drugih SR ne omenjamo) ni bilo naprodaj banan.
Tu in tam jih je v nekaterih turističnih letoviščih prodajal kak Albanec.

K sreči so oblasti modro poskrbele, da tistega leta tudi čokolade ni bilo (če ne štejemo rožičevih nadomestkov), tako da je bilo vsaj migren veliko manj.

(Kako leto pozneje je bilo oboje spet naprodaj.
Še dobro: po trgovinah je namreč zmanjkalo toaletnega papirja, banane in čokolada pa zapirajo...)

Sicer pa sodeč po obujanju spominov nostalgikov tako in tako ni bilo razlogov za glavobole.
Tedanji lastniki avstrijskih in italijanskih obmejnih trgovin bi se gotovo navdušeno strinjali... :)





















16. junij 2010

Čudo : boljši spomin in zbranost v... 1-3 minutah na dan?



Tale vaja od marca letos kroži okoli sveta... in ta hip je prispela v Slovenijo. :) 

Saj ni čudno: zelo preprosta je, delaš jo od 1 do 3 minute vsak dan (in grem stavit, da bo celo to za marsikoga preveč), njeni učinki pa naj bi bili osupljivi. Pomagala naj bi odpraviti slab spomin, izboljšati koncentracijo in zmožnost učenja, pa tudi umsko in telesno ravnotežje. S tem naj bi posredno delovala proti čustveni nestabilnosti in celo avtizmu, Aspergerjevemu sindromu in podobnih stanjih. (Pa seveda tudi proti oslabelemu spominu in koncentraciji - morda tudi depresiji - pri starostnikih.)

Preden začnete zavijati z očmi (a za to opozorilo je najbrž že prepozno, kaj?), naj vam povem, da sodeč po izvidih elektroencefalograma bojda dejansko sinhronizira možganski polobli, kar optimizira delovanje uma in telesno ravnotežje.


Vaja se izvaja v STOJEČI drži; noge so ločene približno za širino ramen, stopala so usmerjena naravnost naprej.  

* S palcem in kazalcem in LEVE roke primi mešiček DESNEGA ušesa. 

* S palcem in kazalcem DESNE roke primi mešiček LEVEGA ušesa. (Roki sta zdaj torej prekrižani na prsih in  v tem položaju seveda ostaneta ves čas vaje.)

Počasi POČEPNI, kolikor pač gre - ne sili se po nepotrebnem, vaja mora biti udobna, brez hudega naprezanja -  in obenem VDIHNI.

* Potem se počasi spet VZRAVNAJ in obenem IZDIHNI.
    Da ne bo pomote: vdihuj pri spustu, izdihuj pri vzravnanju (torej obratno od tistega, kar morda narekuje "nagon").

    To počni od ene do treh minut vsak dan.



    Ker osebno nimam nobene od zgoraj navedenih težav, ne vem, ali res deluje - čutim jo pa (prav prijetno) v stegenskih mišicah. :)

    Ne bi pa me presenetilo, če res deluje tako močno, kot trdijo. V jogi - izrednem sistemu za obvladovanje uma in telesa - je prav nadzor nad vzorci dihanja bistvena komponenta. Akupresura - pritisk prstov - na občutljive točke ušesnih mešičkov pa menda dokazano spodbudi nevralne poti v možganih.

    Če znate angleško, si tu oglejte video ameriške postaje NBC, v katerem nevrobiolog z univerze Yale dr. Eugenius Ang in losangeleški zdravnik dr. Eric Robins, ki to vajo menda redno predpisuje, govorita o koristih te preproste vaje. Ta je tudi nazorno prikazana.

    In ne pozabite: ni res, da morajo biti vse dragocene stvari in cilji dosegljivi le z veliko krvi, znoja in solza, če parafraziram Churchilla.
    Že če (za začetek) usvojite samo to misel, ste napredovali bolj, kot si mislite.




    P.S. Ne zamudite tega zapisa!


    P. P. S. In tega, ki vam bo povedal, kaj vse zamujate, če ne uživate kokosovega olja.




    23. april 2010

    Ali sv. Jurij varuje Ljubljano?


    Moral bi jo. Navsezadnje je njen zavetnik.
    Naloga zavetnikov je, da varujejo svoje varovance.

    Pa saj jo dobro varuje, že stoletja... pred naravnimi nesrečami in podobnim.
    Pred človeško brez-dušnostjo je ne more.

    Hočem povedati samo to, da je danes, 23. aprila, starodaven ljubljanski praznik: praznik sv. Jurija, zavetnika tega mesta.

    Ste to vedeli?
    In če niste - kje in koga boste vprašali, zakaj ne?

    A, nepomembno je, pravite?
    Očitno res.
    Kajti izražanje spoštovanja lastnega kulturnega in duhovnega izročila, svojih prednikov, je izraz spoštovanje sebe. Zato pa vsako mesto in dežela, ki da kaj nase in na svojo kulturo, sebe in svojo kulturo jemlje resno.

    Pa smo tam, ne...?




    Mimogrede, praznik sv. Jurija marsikje (recimo v Angliji in v Kataloniji) tradicionalno slavijo z vrtnico v zavihku suknjiča ali pripeto na obleko.
    Glavno je, da ga slavijo.
    Kako in kje, si oglejte tu.
    (Žal, slovenskega gesla ni. 
    Kakšno presenečenje...)









    24. januar 2010

    Sijajna novica za ljubitelje svežega mleka



    No... zaenkrat vsaj za tiste v Ljubljani.
    Še natančneje, za tiste v Šiški.

    Je pa novica res sijajna.
    Predstavljajte si: sveže mleko s kmetije, na voljo 24 ur na dan, in to v kakršni koli količini - tudi samo po deciliter, če tako hočete.

    Če mislite, da je kje parkirana krava, se motite.
    Je pa skoraj tako, kot da bi bila: od danes naprej namreč ob trgovini Tuš na Celovški (nasproti McDonaldsa) deluje avtomat za sveže mleko, ki ga dobavlja kmetija Pr' Pevc. In ko pravim "sveže", mislim sveže: surovo, neposneto, kemično neobdelano. Zamenjano bo vsakih 24 ur, oddelek v avtomatu, kjer si ga natočite, pa se avtomatično čisti z vročo paro.

    Pokusili smo ga: odlično je, po okusu in vonju v ničemer drugačno od "zadružnega", ki je naprodaj v trgovinah. Pač pa je menda zelo pripravno za domačo pripravo kislega mleka.
    Največja razlika pa je seveda v priročnosti in ugodnosti, ki jo pomeni poljubna količina nakupa.
    Avtomat sprejema kovance od 10 centov naprej - in za 10 centov že dobite deciliter tega mleka.

    Škoda, da je bila "otvoritev" ravno danes, ko je bilo peklensko mraz in je bilo na cesti bolj malo ljudi. Promocijska cena mleka je bila namreč - 0.00 evra. (Moja malenkost je za imenovano "ceno" prejela cel liter mleka.)
    Poleg tega so bili na mizici poleg avtomata razpostavljeni domači piškoti, sok in tako naprej.
    Najbolj od vsega pa mi je vendarle ogrelo srce prikupno, super simpatično dekle, ki je nevsiljivo in vendar podjetno predstavljalo to dobrodošlo novost in točilo mleko.

    A to ni bilo edino, kar mi je ogrelo srce.
    Najbolj me je razveselila ta nepričakovana podjetnost.
    To je namreč prava podjetnost, kakršne pri nas na splošno krvavo primanjkuje: podjetnost, ki dejansko upošteva potrebe in želje porabnikov, ne pa da jih prikrito narekuje in umetno ustvarja. Podjetnost, ki ima posluh za ljudi.

    Le upamo lahko, da je nalezljiva.

    (Če me slučajno bere kak sezonsko upokojeni kostanjar, imam zanj zastonj predlog, ki bi osrečil mnoge - tudi njegov žep: čemu ne bi skozi vse leto prodajali na tanke rezine narezanega sveže pečenega krompirja...?)





    O meni

    Zapisi sami povejo vse, kar je pomembnega. ;)