http://tinyurl.com/yszefo
Po čem v vrsti domin in dominojev na »elitni« zabavi prepoznaš najpristnejšega zagovedneža?
Kar Ibsena in Čehova vprašajte; tadva sta že vedela, kaj počneta.
Okej, v redu, pozabili ste - davno je bilo, saj vemo, pa prfoksa je bila zoprna.
Torej, prepoznamo ga po tem, da strastno ljubi tujke in jih enako strastno uporablja narobe.
To je človek, ki ima v tiskalniku kartuzije (ponavadi celo barvne), histerijo pa dosledno zamenjuje z evforijo.
Ker pa ima včasih vendarle toliko pameti, da modro molči – ali sreče, da je v družbi enakih – se mu/ji pogosto posreči prilesti (ali še verjetneje »prilezti«) na kak »piarovski« položaj, kjer lahko da duška svojim naravnim, od boga (sic) danim darovom.
Takrat omenjeno domino prepoznamo šele, ko dobi v roke svoj prvi veliki projekt in napiše v oglasu čez CEEELO stran, na umirjeno zelenem ozadju (zelena vzbuja vtis umirjene avtoritete, če še niste vedeli, zato marš po zelene srajce in obleke za na službeni pogovor), da se bo velika zgradba sredi Ljubljane, delo istega arhitekta, ki je Piran obdaril z belo marmorno elipso na mestu starega mandrača, med drugim ponašala s hišnikom (domnevno v hišni uniformi). Ampak ne navadnim – s takim v francoskem stilu (neotesanim?), ki ga je zato treba tudi temu primerno imenovati (z velikimi črkami, da bo ja dobro vidno):
CONSIERGE
To je pač treba jasno povedati. Kajti hišnik bo kljub hišni opravi in drugim pritiklinam še vedno… no, hišnik. (Kar je nadvse častivreden poklic. Brez heca.)
Ali – če ostanemo pri literarnih referencah - kot bi rekel Ezop: opica tudi v židani obleki ostane… Ja.
P.S. Če ne veste, kaj je pri omenjenem napisu tako spornega, naj vas nič ne skrbi. Navsezadnje niste plačani, da to veste.
Ali pač?
Ni komentarjev:
Objavite komentar