Ne vem, kaj poje tebi tvoja, ampak upam, da tisto o dobri volji.
Če lahko tole bereš (po možnosti z lastnimi očmi), s streho nad glavo, in te povrhu še nič posebnega ne pesti, nimaš izgovora za slabo voljo.
To je bila današnja jutranja pridiga.
Kaj ti zares poje tvoja DNK, pa lahko poskusiš ugotoviti s tole metodo:
http://www.doe-mbi.ucla.edu/cgi/pettit/gene2musicweb
Povzetek:
Neka Japonka z univerze UCLA se je domislila, da bi uglasbila timidilat sintazo (saj, že slišati je poetično…), drugače povedano: aminokisline, ki sestavljajo genome. Namen je sicer pomagati znanstvenikom, ki so fizično onemogočeni za “normalne” oblike raziskovalnega dela - a že kar vidim (bolje rečeno, slišim) druge možnosti uporabe…
http://www.technologyreview.com/blog/duncan/17597/
Sprašujem pa se tudi, kako bi izgledal genom, ki bi ustrezal zapisu kake evrovizijske popevke… Sicer pa, počakajmo nekaj mesecev; gotovo že ta hip nekje nekdo kuje metodo za vizualizacijo inverzije tega postopka.
Medtem pa moja DNK prepeva:
Samo to in nič manj… 
Ni komentarjev:
Objavite komentar