Ena od pomanjkljivosti ljubih Slovencev - vsaj ali zlasti tistih na “vidnih” mestih - je očitno pomanjkanje globalnega pogleda in s tem tudi pogleda nase “od zunaj”. O tem najbolje, ne pa izključno, priča turistična “promocija” naše države. (Ni ga “smeška”, ki bi nazorno pokazal, kaj si mislimo o tej … In še dobro!)
Vendar imamo zaradi tega zaenkrat težave zgolj na ravni “prepoznavnosti”.
Malo huje pa je, če nam to pomanjkanje pozornega in odraslega pogleda nase in na druge prinese prepoznavnost v negativnem pomenu.
Malo huje pa je, če nam to pomanjkanje pozornega in odraslega pogleda nase in na druge prinese prepoznavnost v negativnem pomenu.
In prav to se zna zgoditi, če t. i. izvedenci za protokol pri najvišjih državnih ustanovah ne sprevidijo pravočasno, da po danes (še vedno) veljavnih normah uradna gostiteljica tujih državnikov ne more biti predsednikova “punca”.
Če pa je gost nihče drug kot predsednik ZDA s soprogo, ki sta oba doma iz Texasa, v “tradicionalnih vrednotah” zakoreninjene kulture, ki (ne glede na morebitne zasoljene dogodivščine in prekrške zoper deklarirane nravi v zasebnem življenju) žena ne enači z zaročenkami in (bognedaj) “sostanovalkami”, je situacija še precej bolj spotikljiva.
Je to licemerstvo, hipokrizija?
Seveda je.
Pa kaj potem?
Navsezadnje je prav to bistvo diplomacije. In ne le diplomacije: sprenevedanje je bistvo “etikete”, protokola. Bonton je družabna igra, ki pa jo je treba znati igrati - ali pa raje ostati ob strani, da se ne blamiraš.
Seveda je.
Pa kaj potem?
Navsezadnje je prav to bistvo diplomacije. In ne le diplomacije: sprenevedanje je bistvo “etikete”, protokola. Bonton je družabna igra, ki pa jo je treba znati igrati - ali pa raje ostati ob strani, da se ne blamiraš.
Mediji bodo (če še niso) izvedeli za status premierove spremljevalke.
In zlasti ameriški (še prav posebno pa teksaški) bodo pograbili to “kost” in jo izsesali do konca, ne glede na zasebne nazore novinarjev in poročevalcev, ki bodo o tem pisali. Kdor v skladu s kratkovidnim slovenskim pogledom nase naivno pričakuje, da bodo pisali predvsem o “lepotah Bleda”, o “lepotah baročne Ljubljane”, o “lepotah Plečnikove arhitekture”, se hudo moti. Namigovali bodo predvsem na “netaktnost” gostiteljev, ker so za uradno gostiteljico predsednikove zakonite soproge poslali čedno frajlo, ki s s predsednikom vlade živi “na koruzi”.
In zlasti ameriški (še prav posebno pa teksaški) bodo pograbili to “kost” in jo izsesali do konca, ne glede na zasebne nazore novinarjev in poročevalcev, ki bodo o tem pisali. Kdor v skladu s kratkovidnim slovenskim pogledom nase naivno pričakuje, da bodo pisali predvsem o “lepotah Bleda”, o “lepotah baročne Ljubljane”, o “lepotah Plečnikove arhitekture”, se hudo moti. Namigovali bodo predvsem na “netaktnost” gostiteljev, ker so za uradno gostiteljico predsednikove zakonite soproge poslali čedno frajlo, ki s s predsednikom vlade živi “na koruzi”.
Popolnoma vseeno, ali je omenjena “frajla” pametna, razgledana, gostoljubna, karkoli že - njen status je v očeh konservativnega protokola (in le takšen je primeren za predsednika ZDA) nižji od statusa zakonite žene. Pika.
In ne le to: znalo bi se zgoditi, da bi zaradi takšne odločitve nekateri mediji (glej zgoraj) tudi splošneje manj naklonjeno pisali o Bushevem obisku v Sloveniji. Tako pač deluje človeška psiha: če nekomu nekaj zameriš, ti počasi nič na njem ni všeč.
Če vsega tega naši “protokolarci” ne vedo, je nekaj hudo narobe z vlado, ki jih zaposluje.
In če se spomnimo, da si je nekoč sama šefinja protokola dovolila prikazati se ob pristajalni stezi v ZLATI obleki, s čimer je dobesedno, vizualno zasenčila tako gostjo kot gostiteljico, jim najbrž res marsikaj ni jasno…
Ni komentarjev:
Objavite komentar