Nekateri od naših »medijev« so – po pričakovanjih – danes vneto pomagali širiti vzdušje »zgodovinskosti« trenutka, ko so v Ženevi pognali famozni LHC. Kot kure v nalivu so prhutali od navdušenja… pozabili pa so - ne le oni, to je že res - vprašati bistveno.
Namen naprave je bojda ugotoviti, kako je nastalo vesolje, »poustvariti« razmere takoj po njegovem nastanku… Če bo eksperiment uspel, si znanstveniki obetajo, da bodo izvedeli te velepomembne podatke.
In potem… kaj?
To je vprašanje, s katerim novinarji po svetu (tisti, ki se sploh spomnijo tega vprašanja) očitno nikakor ne uspejo prodreti v sivo tvar znanstveniških možganov svojih sogovornikov. Ti namreč vztrajno ponavljajo, kaj da »bomo« izvedeli.
Ne razumejo vprašanja?
Mogoče so res tako ozkoumni, čudno ne bi bilo.
Mogoče so res tako ozkoumni, čudno ne bi bilo.
Pač pa novinarjem ne odpustim, da oni ne vrtajo bolj vztrajno, dokler ne izvabijo odgovora.
“Če boste izvedeli, kar hočete izvedeti… kaj bo potem?
Boste šli ‘poustvarjat’ vesolje? Ali kaj? Kaj vam bo ta podatek?”
Boste šli ‘poustvarjat’ vesolje? Ali kaj? Kaj vam bo ta podatek?”
Ne rečem, da vprašanje ni zanimivo.
In različne svetovne tradicije (ki ne pobirajo milijard dolarjev za svoje nauke) odgovor poznajo že tisočletja. A naj bo, naj imajo tudi »znanstveniki« svoj, primerno omejen odgovor…
In različne svetovne tradicije (ki ne pobirajo milijard dolarjev za svoje nauke) odgovor poznajo že tisočletja. A naj bo, naj imajo tudi »znanstveniki« svoj, primerno omejen odgovor…
Še vedno pa neizprosno ostaja vprašanje: kaj nam bo ta odgovor?
Kaj konkretno naj bi iz njega izpeljali?
Kaj konkretno naj bi iz njega izpeljali?
Prav dobro vemo, da si nekateri posamezniki pri projektu prizadevajo predvsem za svojo malo pozemsko slavo: Nobelovo nagrado.
A kaj naj bi človeštvo imelo od domnevnih izsledkov – razen morebitnega odgovora, seveda?
Ta odgovor pa je vreden težke miljarde – pa ne le denarja, tudi časa in truda.
In naj je še tako zanimiv, vendarle obstajajo naloge, ki bi morale imeti prednost.
In naj je še tako zanimiv, vendarle obstajajo naloge, ki bi morale imeti prednost.
Ne govorim nujno o »banalnostih«, kakršne so hrana za lačne po svetu in podobno. Dejansko je prav vsako človeško prizadevanje, fizično in umsko ali duhovno, v tem našem skrajno nepopolnem, a lepem svetu bolj vredno truda od gole radovednosti in pritlehnega, čisto zasebnega prizadevanja za nagrado, ki že v tem svetu pomeni čedalje manj… odnesti pa je ne moreš s seboj.
Še je čas, da kateri od novinarjev to vpraša in vztraja, dokler ne dobi odgovora.
Pa čeprav TA odgovor poznamo že vnaprej…
Pa čeprav TA odgovor poznamo že vnaprej…
***
Ni komentarjev:
Objavite komentar