Dragi Matej,
tvoj kis je bil eno boljših presenečenj leta 2009, ko sem ga odkrila. Ne samo zato, ker je bil glede na kakovost zelo poceni, temveč zato, ker je imel božanski vonj po jabolkih: pravi, pristen, meden vonj jabolk, brez umetnih pridatkov.
Bil je čudovita osvežilna pijača, krasen dodatek k vodi za kopanje, sploh krasna tekočina, ob kateri je bil človek ponosen, da je s Slovenskega, kjer imamo tako dober kis. Hitro je pošel. Tri steklenice na teden so šle, kot bi mignil.
In na tujem sem te pogrešala.
Pred nekaj meseci sem se vrnila in brž preverila, ali še prodajaš kis. Pri nas namreč nikoli ne veš; najboljše stvari pogosto najhitreje mrknejo s polic - ne ker bi jih pokupili, temveč ker jih nehajo izdelovati (ali uvažati).
Ampak ne. Obe vrsti kisa - motni in bistri - sta bili še vedno veselo naprodaj. Opazila sem, da je cena sicer opazno višja, a saj sem vedela, da je bila tista prva tako rekoč "promocijska", da te bolje spoznamo.
Ko sem doma steklenico odprla in hlastno, že vnaprej z užitkom, vdihnila, sem mislila, da sem ali nekako zgrešila odprtino steklenice ali pa imam nenadoma zamašen nos. Vonja, po katerem sem hlepela, ni bilo nikjer več.
Šla sem celo preverit, ali sem mogoče vzela s police nepravo steklenico in da je v tej mogoče voda. Ne: okus mi je povedal, da je v njej res kis, jabolčni kis - ampak brez pravega vonja in pravega okusa.
Mrzlo me je spreletelo ob misli, da si mogoče tudi ti, ljubi Matej, podlegel ceneni "podjetnosti", ki je tako pogosta v naših krajih.
Odločila sem se, da s sodbo počakam do naslednjič. Mesec dni sem namenoma kupovala druge znamke kisa.
Danes sem znova kupila tvoj bistri jabolčni kis.
Malo več vonja ima kot prejšnjič. Vendar to ni vonj, ki se ga spomnim in zaradi katerega so šle po tri steklenice na teden. Tudi okus ni več isti: medeno aromo in okus jabolk je še čutiti, a ju preglaša ocetna kislina cenejše sorte.
Kaj naj ti rečem, Matej?
Navadila sem se, da v teh krajih bolj malo zaleže, če kaj rečeš, ker se ljudje radi delajo gluhe ali pa robantijo samo za zaprtimi vrati.
Ampak bognedaj, da bi sama kdaj postala taka. Zato ti povem: zelo razočarana sem. In na tvojem mestu bi se v zemljo vdrla od sramu.
Misliš, da se ti splača tako početje?
Mogoče res misliš, da se ti.
Ampak Slovenija je osiromašena za še en res dober izdelek, ki bi ga - če bi bila dežela odraslih, v svet odprtih in zares podjetnih ljudi - znala odlično tržiti na tuje.
Sama ga prav gotovo ne bom več ponujala in podarjala prijateljem iz tujine, v obliki dišečih kisov ali kar takega.
Pa tudi sama ga bom uživala le, dokler ne najdem česa boljšega.
Ocena prej: 9,5/10
Ocena zdaj: 5,5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar