Prva objava: 19. II. 07
http://tinyurl.com/yonmvvV italijanskem mestu Ivrea imajo za pusta slikovito navado obmetavanja s pomarančami. Tako slikovito, da jo je kazal tudi CNN, ki je, ne glede na sporno svetovljanstvo svojega poročanja, arbiter elegantiae omikanega sveta. (Ali drugače povedano, če te ni na CNN, te ni.) Pa čeprav je bila vsa slikovitost v pomarančni barvi pomaranč in tej ali oni psevdosrednjeveški obleki.
Kazal jo je tudi arbiter elegantiae (ali česarkoli že) Slovenicae, bolj znan kot petminutni »in« privesek k oddaji 24 ur na POP TV. Poleg podob frčečih pomaranč so postregli tudi z imenitno utemeljitvijo tega običaja: boj za “osebne svoboščine”. Konkretno, retroaktivno maščevanje za okrnjeno čast neke mlinarjeve hčere, čeprav resničnega ozadja ne pozna nihče več. (Ker ni pomembno.)
Nekoč, menda še v 19. stoletju, je imela običaj obmetavanja s pomarančami (pa še čim drugim) tudi Ljubljana. Na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča, pa še kje. Danes nič več.
Nekoč je bil na Šmarni gori običaj, da so poldan zvonili deset minut prej. Danes nič več.
(Vsaj tako pravijo tisti, ki lezejo nanjo.)
Ne eno ne drugo ni imelo opraviti z “osebnimi svoboščinami”, razen če štejemo človekov boj proti okupatorjem za nekaj osebnega in svobodo za svoboščino.
Problem je v tem, da so bili imenovani okupatorji Turki. Njim pa se, kot vemo, ne spodobi več zameriti. Čemu bi, pa magari samo v folklori, omenjali njihovo klanje, ropanje in pustošenje ali pa junaško (in učinkovito!) obrambo Kranjcev, če so jih sami, danes moderen narod, kandidat za EU, že zdavnaj pozabili? Navsezadnje »smo« jih polivali z vrelo vodo (kadar je zmanjkalo olja) in se sploh negostoljubno, da, naravnost ksenofobično vedli do njih.
Ja, samo hecam se, jasno.
Eno pa drži:
Ivrea je »in«, ker se zna zabavati, ker nekaj da na svojo zgodovino in ker zna to tržiti.
Slovenija je »out« (in to povsod), ker same sebe ne pozna in se, tako je videti, niti noče poznati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar