30. avgust 2007

Kruti bogovi slovenskih cest (in železnic)



Saj smo vedeli, da bo prej ali slej prišlo do tega: da se bodo poleg cest, ki že tradicionalno “zahtevajo krvni davek” (izrecno citiramo naše javne medije), zganili tudi hudi duhovi železnic.

Kdo natanko zna prisluhniti njihovim glasovom in celo razvozlavati konkretne zahteve tega oraklja, ni popolnoma jasno. Očitno pa je, da hudobni bog ali boginja, ki vlada določenemu železniškemu prehodu, tokrat zahteva glavo kakega ministra, če že ne še kaj višjega.
Ja… Minister je kriv. Kaj pa drugega.
 
Tudi lokomotiva nemara ni brez greha. Pa na avto ne pozabimo. Vendar se iz pločevine ne cedi kri, zato za železniške bogove nista zanimiva.

Tisti, ki so bili v avtu in katerih kri je taisti prehod že “terjal”, seveda niso ničesar krivi. O mrtvih nič slabega.
MOGOČE
, kdo ve, so bili sicer za živega med tistimi premnogimi Slovenci, ki (kot kažejo empirične izkušnje in teta Statistika) kratko malo niso, vsaj ne vedno, psihofizično najbolj usposobljeni za upravljanje vozil po javnih, obljudenih cestah...
 
A gorje tistemu, ki bi si upal to izreči!
Že samo namig na to je dovolj, da se krvoločni bog železnice razjezi in zahteva še dodatno glavo.
Naj nas taisti bogovi in boginje varujejo, če nam spet pride kdaj pred vrata kaka bolj otipljiva nevarnost…

Adolescentni animisti, kakršni so - sodeč po javnih medijih, v katerih je redno govor o “krvnem davku”, ki da ga “terjajo” ceste in drugi neživi predmeti - naši ljubi rojaki, namreč ne znajo in morda niti ne želijo prevzeti odgovornosti zase in za svoja dejanja.
Mamica jim mora obrisati ritko, očka jih mora varovati pred “zunanjo nevarnostjo”.
In zelo radi se grejo odrasle. A če jim kak odrasel (= država, domača ali tuja) karkoli očita, se začnejo kujati in tuliti o krivici. Kajti vedno so krivi drugi.
(Zato pa je bilo tako udobno in prijetno živeti v časih diktature, ne? Za vsako figo se imaš lahko za “upornika”, misliti in prevzeti odgovornost pa ti vendarle ni treba…)
 
Najstniki, pač.
Materialistični, zato pa tudi animistični najstniki.
Ja, taki res potrebujejo bogove.
V množini.
Čim več, tem bolje.



O meni

Zapisi sami povejo vse, kar je pomembnega. ;)