6. september 2007

Luciano



“V življenju sem imel vse, prav vse.
Če mi bo zdaj vse odvzeto, si bova z Bogom bot.”


HVALEŽNOST.
Življenje, preživeto v hvaležnosti, je vredno dve, tri, deset, sto življenj - toliko, kolikor je trenutkov ozaveščene radosti.
Radost je namreč hvaležnost. In obratno.

Življenje tistih, ki živijo brez hvaležnosti, je zapravljeno, zamujena priložnost.
Tudi če imajo “vse”, dejansko nimajo ničesar.

Hvaležnost pozlati vsak trenutek in ga iztrga minljivosti.
Ovekoveči ga.
Iz njega naredi seme, iz katerega vzklijejo prihodnje radosti.

Ciao, Luciano. Ci vediamo.
In poj, kot še nikoli. :)






Ni komentarjev:

O meni

Zapisi sami povejo vse, kar je pomembnega. ;)