Skoraj eno leto - eno leto! - je minilo, odkar je bil na teh straneh skrivnostno obljubljen zapis o bananah... in še zmeraj ga ni.
No, zdaj je.
Pa ne rečem, če bi bilo kaj blazno revolucionarnega ali, hm, mističnega!
Ne. Čisto preprost nasvet je, ki je najbrž marsikomu že znan - marsikomu pa gotovo tudi ne.
Kratko in jedrnato: če vas boli glava, ne posezite takoj po tabletah. Če imate doma bananin olupek - in sodeč po gigantski prodaji banan v Sloveniji, ga najbrž imate - najprej poskusite z njim.
Naalepite ali privežite si ga na čelo in/ali na tilnik, na sence, kjerkoli že. (Notranja stran olupka naj bo neposredno na koži.)
Če morete, lezite, ni pa nujno.
Mogoče vam ne bo pomagal. Meni je, že velikokrat.
To ne more biti placebo, ker če bi bil, bi mi pomagali tudi razni praški, ki da "garantirano" zavrejo glavobol.
Pa se je že zgodilo, da mi niso.
Prav tako ne more biti štos v tem, da "moraš", kot modrujejo nekatere kar ganljivo samovšečne brihte, za pridobitev olupka najprej pojesti banano.
To je seveda larifari.
Banane so za marsikoga celo sprožilec glavobola (bolje rečeno, migrene), tako kot vino ali čokolada.
In v mojem primeru je bil olupek star že en dan, ko mi je ozdravil glavobol.
Pravzaprav je vseeno, kako deluje, ampak tule je kar zanimivo mnenje nekega nevrologa (v angleškem jeziku).
Sodeč po napisanem - da namreč blokira živčne dražljaje - je bananin olupek uporaben tudi za druge bolečine, recimo za boleč trigeminus, kolena, kosti, nevralgije in tako naprej.
Skratka, če imate doma banane, imate tudi bananine olupke.
In če imate, bognedaj, tudi glavobol... kaj vas stane poskusiti?
Josephine Baker v bananinem krilcu, 1927.
(Iz varietejske predstave Un vent de folie.)
Pa še en zanimiv utrinek iz zgodovine: leta 1983 v SR Sloveniji (če drugih SR ne omenjamo) ni bilo naprodaj banan.
Tu in tam jih je v nekaterih turističnih letoviščih prodajal kak Albanec.
K sreči so oblasti modro poskrbele, da tistega leta tudi čokolade ni bilo (če ne štejemo rožičevih nadomestkov), tako da je bilo vsaj migren veliko manj.
(Kako leto pozneje je bilo oboje spet naprodaj.
Še dobro: po trgovinah je namreč zmanjkalo toaletnega papirja, banane in čokolada pa zapirajo...)
Sicer pa sodeč po obujanju spominov nostalgikov tako in tako ni bilo razlogov za glavobole.
Tedanji lastniki avstrijskih in italijanskih obmejnih trgovin bi se gotovo navdušeno strinjali... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar